Ampak se ne sekiram. Meni je tako super in nič ni narobe s tem, če si malo ''nor''. Tako kot pravi Bukowski: ''Some people never go crazy. What truly horrible lives they must live.''
In ja, se popolnoma strinjam. Morda se nikoli ne bom zresnila. Sem pa mnenja, da se stvari vedno iziidejo tako kot se morajo in, da se vse zgodi ob svojem/pravem času ter, da je na koncu vsedno vse OK. Vsaj mi pri meni je do zdaj še vedno bilo tako. Kakršenkoli problem, ki mi je stopil na pot in za katerega me je preveč skrbelo, se je na koncu lepo razrešil. Zakaj bi se torej sekirala in obremenjevala s stvarmi, ki so še daleč v prihodnosti (no, s tem mislim predvsem ''kaj bom jaz počela oktobra, po diplomi'', toda nekaj bo že, do takrat je še daleč! :D).
Konec z nakladanjem (o tem kako nimam časa objavljat novih stvari, ne bom (ponovno) razpravljala), danes objavljam recept za palačinke, ki sem si jih pripravila za zajtrk, da se malo razvadim (ker običajno za zajtrk jem jajca na vse možne načine :D). Recept je spet nastal na pamet, je pa izpadel odlično! :)
P.S. Palačinke niso paleo, ker vsebujejo prosene kosmiče. Občasno v svojo prehrano vključim tudi kaj kar ni paleo (je pa brez glutena). Po želji lahko tisti zapriseženi paleojedci, prosene kosmiče zamenjate s čim drugim.
Klik na sliko!
LP
